Katera vodstvena veščina je po vašem mnenju pri ženskah najpogosteje podcenjena in zakaj je v resnici strateška prednost?

Ena najbolj podcenjenih vodstvenih sposobnosti, ki jo pogosto povezujemo z ženskami, je relacijska inteligenca, sposobnost poglobljenega razumevanja ljudi, njihovih motivacij in dinamike v ekipah. Dolgo časa je bila ta sposobnost po krivici označena kot »mehka«. V resnici gre za izrazito strateško sposobnost, še posebej v sodobnih organizacijah, kjer je uspešnost vse bolj odvisna od sodelovanja, zaupanja in zavzetosti.

Vodje, ki razumejo ljudi, lažje:

• ustvarjajo psihološko varnost,
• zgodaj razrešujejo konflikte,
• usklajujejo posameznike okoli skupnega namena,
• ohranjajo in razvijajo talente.

Raziskave dosledno kažejo, da okolja z visokim zaupanjem prinašajo boljše rezultate, več inovativnosti in večjo odpornost.

Po mojih izkušnjah vodenje redko temelji na avtoriteti. Gre za ustvarjanje okolja, v katerem ljudje želijo prispevati svoje najboljše.

Relacijska inteligenca vodjem omogoča, da situacije berejo tudi onkraj številk ali procesov. Pomaga razumeti, kaj ljudi žene, kaj jih blokira in kaj jim omogoča rast.

To ni »mehka veščina«.
To je vzvod organizacijske uspešnosti.

Kako je Ljubljana MBA okrepil vaš način razmišljanja, odločanja ali vodenja in kakšno razliko je to prineslo pri vašem delu?

Zame MBA ni definiral moje vodstvene filozofije. Ta temelj je nastal veliko prej, iz mojih vrednot, izkušenj in odgovornosti do ljudi, s katerimi delam.

Kar je MBA okrepil, sta struktura in perspektiva.

Pomagal mi je:

• stopiti korak nazaj in organizacije videti kot kompleksne sisteme,
• povezovati odločitve s širšimi ekonomskimi in strateškimi posledicami,
• izzvati lastne predpostavke.
  

V praksi to pomeni, da danes bolj zavestno združujem dve dimenziji: človeško presojo in analitično razmišljanje. Vodstvene odločitve so redko povsem analitične, hkrati pa ne bi smele biti zgolj intuitivne. MBA mi je okrepil sposobnost, da uravnotežim oboje.

Potrdil mi je tudi nekaj, kar mi je zelo pomembno: dobro vodenje zahteva intelektualno poštenost. Treba je dvomiti v podatke, dvomiti v trende in včasih celo pod vprašaj postaviti organizacijske norme, če niso usklajene z dolgoročnim ustvarjanjem vrednosti.

Razlika v mojem delu je, da izzive rešujem z več strukture, vendar ne z manj človeškosti. Cilj ni postati bolj »korporativen«. Cilj je postati bolj odgovoren pri odločanju.

Kakšen nasvet bi dali ženskam, ki stopajo v bolj vidne vodstvene vloge?

Moj nasvet je preprost, a ne vedno lahek.

Prvič: poznajte svoje vrednote. Vodenje postane zelo zahtevno, če se nenehno poskušate prilagajati pričakovanjem okolice. Ko vam je jasno, za čim stojite, so odločitve bolj jasne, tudi v težkih situacijah.

Drugič: empatije ne zamenjujte s šibkostjo. Razumevanje ljudi in skrb za njihov razvoj sta med najmočnejšimi vodstvenimi orodji. Hkrati pa mora empatija vedno iti z roko v roki z odgovornostjo in jasnimi standardi. Ljudje vodje, ki znajo združiti oboje, v resnici spoštujejo.

Tretjič: prevzemite odgovornost za svojo smer. Nobena organizacija ne bo v celoti definirala vaše vodstvene poti. Ta odgovornost vedno ostane vaša.

Vodenje ni naziv ali položaj. Je sposobnost vplivati na rezultate, pri tem pa ostati usklajen z lastno integriteto.

In še nekaj, v kar močno verjamem: cilj ne bi smel biti dokazovati, da lahko ženske vodijo kot moški. Cilj je pokazati, da je avtentično vodenje, zasidrano v vrednotah, odgovornosti in spoštovanju do ljudi, tisto, kar organizacije danes zares potrebujejo.

Ste dobili navdih? Naredite naslednji korak na svoji poti. Prenesite brošuro programa LJUBLJANA MBA in preverite, kako lahko z nami oblikujete svojo prihodnost.

PRENOS BROŠURE