Razmišljate o LJUBLJANA MBA? Pridružite se Open Dayu
5. maja, 2026Razmišljate o LJUBLJANA MBA? Pridružite se Open Dayu
5. maja, 2026Ali lahko UI-vodena refleksija prispeva k razvoju vodij?
Ta članek predstavlja raziskavo Anje Gorše, študentke programa International Master in Business, ki je pod mentorstvom prof. dr. Anje Svetina Nabergoj raziskovala, kako lahko umetna inteligenca podpira refleksijo, eno ključnih sposobnosti sodobnih vodij. Ugotovitve kažejo, da lahko UI-vodena refleksija pomaga vodjem razvijati večjo samorefleksijo, prilagodljivost in učinkovitost v kompleksnem poslovnem okolju.
Na programu Ljubljana MBA učenje presega meje predavalnice. Verjamemo, da se vodstvene kompetence razvijajo tudi takrat, ko imajo nadarjeni posamezniki prostor za raziskovanje novih idej, izpodbijanje ustaljenih predpostavk in tesno sodelovanje z izkušenimi mentorji.
Ta duh radovednosti, sodelovanja in inovativnosti se odraža tudi v ugotovitvah, predstavljenih v tem članku. Raziskava je nastala na podlagi magistrskega dela Anje Gorše, študentke programa International Master in Business, pod mentorstvom prof. dr. Anje Svetina Nabergoj, profesorice programa LJUBLJANA MBA in vodje področja Global Executive Education na Univerzi Stanford. Anja je raziskovala, kako lahko umetna inteligenca podpira eno najpomembnejših sposobnosti sodobnih vodij: zmožnost učenja iz izkušenj s pomočjo refleksije.
Rezultat je aktualen vpogled v to, kako lahko refleksija, podprta z umetno inteligenco, vodjem pomaga razvijati večjo samorefleksijo, prilagodljivost in učinkovitost v vse bolj kompleksnem poslovnem okolju.
Zakaj je refleksija pomembna za razvoj vodij
Vedno več je informacij, novosti, ki jih je potrebno osvojiti, časa za to pa je vedno manj. Podjetja potrebujejo vodje, ki so agilni, odločni in in sposobni krmariti v okolju, ki ga oblikujejo umetna inteligenca, geopolitični premiki in novi načini dela. Organizacije se vse pogosteje obračajo k metodi ‘popolne potopitve’ (full-immersion), ki se osredotoča na hiter razvoj veščin v okolju, ki omogoča neposredno pridobivanje izkušenj. Le-ta ob uporabi izkustvenega učenja zagotavlja, da se izkušnje pretvorijo v znanje, ki krepi motivacijo, zavzetost, socialno povezanost in samozavest.
A izkušnja sama po sebi ni dovolj, ta postane znanje šele, ko se jo kritično ovrednoti in smiselno poveže s tem, kar že vemo. Raziskave kažejo, da posamezniki, ki si vzamejo čas za razmislek po opravljenem delu, dosegajo približno 20 % boljše rezultate, kot tisti, ki refleksije ne izvajajo. Poleg tega vodjem pomaga razvijati ključni vodstveni sposobnosti, ki sta samozavedanje in čustvena inteligenca. Vodje so preobremenjene in si težko vzamejo čas za poglobljen razmislek. Zato se pojavi vprašanje: katera oblika refleksije vodjem bolj ustreza?
Prosta refleksija ali UI-vodena refleksija?
Da bi to raziskali, smo izvedli 30-dnevno študijo s 33 vodji, ki so bili razdeljeni v dve skupini in primerjali dva pristopa: delno strukturirano prosto refleksijo in UI-vodeno refleksijo z orodjem Riff, ki ga je razvila Leticia Britos Cavagnaro na Univerzi Stanford. Riff z udeleženci vzpostavi pogovor tako, da na podlagi njihovih vnosov postavlja vprašanja, s katerimi uporabnika vodi skozi proces refleksije.
Udeleženci so dvakrat na teden prejeli poziv za refleksijo in tako jih je v enem mesecu vsak opravil 10. Analizirali smo kvantitativne podatke, pridobljene s standardiziranim vprašalnikom o refleksivni praksi (RPQ) pred in po raziskavi ter kvalitativne podatke, zbrane preko polstrukturiranih intrevjuvev pred raziskavo in pisnih refleksij udeležencev.
Kaj je pokazala raziskava?
UI-vodena refleksija učinkoviteje razvija reflektivne sposobnosti. Udeleženci, ki so uporabljali Riff, so napredovali tako v refleksiji-v-dogajanju, torej kritični presoji dogodka med dogajanjem, kot v refleksiji-po-dogajanju, sposobnosti analize in učenja iz preteklih izkušenj. Prosta metoda je pogosteje vodila k opisovanju dogodkov, ne pa k poglobljenemu razmisleku.
UI-vodena refleksija omogoča vodjem bogatejši in širši vpogled v izkušnje. Refleksije UI-vodene skupine so vsebovale več tem, ki so povezane z razvojem vodstvenih sposobnosti, to so presenečenje, frustracija in neuspeh. Vodeni dialog pomaga vodjem dostopati do izkušenj in jih izraziti na način, ki bi sicer ostal neopažen.
UI-vodena refleksija povečuje motivacijo za rast. Udeleženci UI-vodene skupine so pokazali večjo željo po napredku in so bili bolj pripravljeni metodo priporočiti prijatelju, kot udeleženci proste skupine. Oblika refleksije torej vpliva na motivacijo in jo lahko spodbudi ali pa zaduši.
Nobena metoda ni izboljšala sposobnosti refleksije z drugimi, ki je omejitev obeh pristopov. Kljub pogovornemu formatu Riff-a ga udeleženci niso doživljali kot pristnega reflektivnega partnerja. To nas opominja, da UI-dialog in refleksija z osebami predstavljata drugačno izkušnjo.
Kaj to pomeni za organizacije?
Ugotovitve se nanašajo na to, kako lahko organizacije podprejo svoje vodje ne le v formalnih programih, temveč tudi v vsakdanjem delovnem življenju.
Refleksijo obravnavajte kot poslovno prakso, ne osebno navado. Organizacije, ki refleksijo umestijo v delovni proces npr. po ključnih projektih, pomembnih odločitvah ali večjih neuspehih, ustvarijo boljše pogoje za rast zaposlenih in uspešnost podjetij.
UI orodja omogočajo refleksijo v večjem obsegu, ki je dostopno vsem. Individualen coaching ostaja pomemben, a ne doseže vsake vodje v organizaciji. UI-vodena orodja za refleksijo imajo večji doseg in so lažje dostopna. Na ta način se izkušnje lažje preobrazijo v priložnost za učenje, ne glede na to, ali je to konflikt znotraj združbe, ali strateški izziv.
Povezovanje uporabe UI in pogovora z ljudmi. Raziskava kaže, da UI orodja ne morejo nadomestiti refleksije z drugo osebo, trenerjem, kolegom ali mentorjem. Najučinkovitejši pristop združuje različne metode: UI-vodena orodja za individualno delo in ustvarjanje navade refleksije ter refleksija z ljudmi za boljše razumevanje okoliščin, s katerimi se UI ne more poistovetiti.
Vodje, ki bodo v prihodnjih letih uspešne, niso tiste z največ izkušnjami, ampak tiste, ki se bodo iz njih največ naučile. Umetna inteligenca ne bo opravljala dela namesto njih, a se bo morda izkazala kot pripomoček, ki jim bo refleksijo omogočil opraviti bolje.
